Besedilo objavljeno: Delo in dom, 23.12.2009

Najlažja pot do izkušenj z naravno gradnjo je pomoč prijatelju, ki je pri gradnji novega doma vesel vsake dodatne roke. Odločitev je še toliko lažja, če gre za manj običajno gradnjo, saj so takšne priložnosti redke in izkušnje še dragocenejše. V septembru me je tako razveselilo Simonovo vabilo in mesec kasneje  sem se odpravil na otok, v Wales, da kot prostovoljec pomagam prijatelju pri gradnji hobit hiše.

Slavna hobit hiša
Simona Dalea je kar nekaj ljubiteljev naravne  gradnje spoznalo preko njegove spletne strani na kateri je zelo lepo predstavil svoje prvo hobit domovanje, zgrajeno pred 4. leti.  Poleg pravljične podobe, v gozdno okolje stopljenega doma, je zanimiv predvsem podatek o strošku gradnje okrog 3300€ in porabljenem času med 1000 in 1500 ur oziroma 4 mesece gradnje.

Hiša eliptične oblike in površine okrog 40 m2 ima nosilno konstrukcijo ter recipročno streho iz neobdelanega okroglega lesa, v celoti pa je izolirana s slamnatimi balami. V tleh so bale položene na palete, ki jih ščiti plastična folija, zaključni tlak preko bal pa je oljen les. Slamnate bale v steni so na zunanji strani nosilne konstrukcije položene na kamnite temelje in na obeh straneh zaključene z apnenim ometom.  Na strehi slamnate bale ščiti plastična folija in zelena streha, ki med odprtinami hiše sega prav do tal.

Ljudje smo si različni; nekomu takšna hiša prestavlja sanjsko domovanje v naravi, drugemu pa  bolj začasno zatočišče. Čeprav sodim bolj v prvo skupino »ekoloških romantikov« pa me je zaradi neobičajnih rešitev zelo zanimalo stanje in izgled improvizirane zgradbe po 4. letih. Bil sem prijetno presenečen, saj hiša izgleda odlično, čeprav nima stalnih prebivalcev in temu primernega vzdrževanja.

Novi zakonski okviri
Če bi celotno človeštvo živelo po zahodno-evropskemu standardu bi za trajno zagotavljanje virov in »predelavo« odpadkov potrebovali kar tri planete. Zaradi zavedanja in potrebe po korenitih spremembah v družbi je Simon še pred gradnjo prve hobit hiše s skupino somišljenikov zasnoval projekt trajnostnega naselja Lammas.

Svoja prizadevanja so naslonili na regijski odlok o razvoju podeželja iz leta 2006, ki uvaja izjeme za projekte z nizkimi vplivi na okolje. Tako lahko vlagatelji uveljavijo milejše omejitve gradnje na podeželju, če dokažejo da si bodo pretežni del hrane in prihodkov zagotovili iz gospodarjenja z zemljo. Poleg tega so pri presoji zajeti tudi način gradnje, uporabljeni materiali, količina transporta in drugi dejavniki vplivov na okolje.

Vsekakor gre za zanimiv in v prihodnost usmerjen način oživljanja podeželja. Srčno upam, da se nam podobne možnosti čim prej odprejo tudi na sončni strani Alp.

Sonaravno življenje
Za Lammas legalne zahteve niso predstavljale nobenih omejitev, saj skupino združuje prav skrb za okolje in želja po sonaravnem življenju. V teh dneh so objavili študijo v kateri ugotavljajo, da bodo družine v novi ekovasi v povprečju zmanjšale svoje izpuste CO2 za 75%. Celotno naselje bo zaradi drugačne rabe zemljišč imelo negativno CO2 bilanco, kar pomeni da bo v prst in biomaso ekosistema vezano več CO2 kot ga bodo sproščali s svojim stilom življenja.

Okrog 30 hektarov zemljišča je v skupni lasti in vsaki od 9. družin na osnovi 1000 letne najemne pogodbe, pripada 2 hektara zemljišča. Predstavlja jim osnovni vir njihovega preživetja, ostale površine, vključno z gozdom pa so namenjene skupnemu gospodarjenju. Obilje vode bodo uporabili tako za uporabo v hišah, kot tudi proizvodnjo električne energije in zato ne potrebujejo javne komunalne infrastrukture.

Vsaka družina je v postopku pripravila tudi podroben poslovni načrt (50 – 100 strani), ki zajema tako pridelavo hrane, načrte zgradb in zasaditev, predvidene stroške in prihodke, opis dohodkovne dejavnosti, raziskavo trga… Zelo zanimivo branje, dostopno na spletu, je vir idej za vse, ki razmišljamo o tesnejšemu sobivanju z naravo.

Okoliščine gradnje
Kljub legalni podlagi je bilo potrebnih kar 5 let komuniciranja z lokalnimi prebivalci in dopolnjevanja vlog, da je nova ekovas Lammas konec avgusta dobila dovoljenje za gradnjo. Zaradi muhastega vremena, približajoče se zime in drugih okoliščin sta se samo dve družini odločili za gradnjo še v letošnjem letu.

Simon z družino je poleti še živel pri prijateljih, ki jim je v zameno za stanovanje opravil nekaj obnovitvenih del in zgradil nov zimski vrt. Njihov dogovor se je iztekal, zato se je odločil, da se takoj po pridobitvi dovoljenja loti gradnje začasnega doma, ki bo kasneje služil kot hiša za goste.

Ljubiteljem naravne gradnje je poslal vabilo k pomoči pri gradnji neobičajne hiše. Deležen je bil lepega odziva, saj je imel ves čas gradnje v pomoč  5 do 10 prostovoljce z različnih koncev Evrope in Amerike. Med mojim 10-dnevnim sodelovanjem sem srečal 11 različnih narodnosti, dva mlada prostovoljca pa sta bila prisotna med celotno gradnjo. Tako je tudi po socialni plati takšno sodelovanje zelo zanimiva izkušnja, saj poleg različnih prebivalcev ekovasi srečaš še veliko čudovitih ljudi z različnih vetrov.

Zasnova zgradbe
Vse zgradbe v nastajajoči ekovasi so zasnovane tudi s ciljem čim manjšega vizualnega vpliva na podeželsko okolje. Delno vkopana okrogla hiša s premerom 9m tako razkriva samo južno stran z vhodom in velikim zimskim vrtom, ostali del pa je zakrit z zeleno travnato streho. Z izjemo gumijaste folije na strehi je hiša skoraj v celoti zgrajena z lokalno dostopnimi ali recikliranimi materiali.

Zadnja stena iz slamnatih bal je nosilna, kar pomeni, da bale nosijo celotno težo tega dela strehe. Največji sovražnik gradbenih materialov je vlaga, še posebej pa to velja za slamnate bale. Zato jih od tal ločuje z apnom pozidan kamniti kolenčni zid. Za boljšo izolativnost ima dva pasova, prostor med njima pa je zapolnjen z debelejšim peskom. Na zadnji strani je Simon bale oddaljil od pobočja (in vlage) z uporabno shrambo, ki se 2 do 3 metre široko razprostira okoli celotnega vkopanega dela zgradbe.

Južni del hiše je v celoti zastekljen, dodaten prostor in boljši izkoristek sonca pa dodaja zimski vrt, ki obkroža sprednji del. Ta del hiše in strešna konstrukcija sta iz okroglega lesa, pozimi posekanega v bližnjem gozdu.

Pri gradnji okroglih zgradb so najpogostejše recipročne strešne konstrukcije, kjer se tramovi medsebojno podpirajo okrog osrednjega strešnega okna. Čez tramove je napeto blago in položene okrogle palice, ki nosijo slamnate bale. Tako je celotna zgradba odlično izolirana s 35 do 40 cm naravne izolacije.

Zaključna dela
Za razliko od prve hobit hiše, tla niso izolirana in bodo zaključena z ilovnatim tlakom. Podobno kot ilovnati omet, se tlak utrdi v nekaj plasteh, vodo-odbojnost in odpornost pa poveča nekajkratna impregnacija z oljem.

Neravnine na slamnatih stenah smo poravnali kar z motorno žago, potem pa utrli prvo plast ometa.  Zaradi boljše odpornosti in trdote, se je Simon odločil za apnene omete tako na notranji kot zunanji strani. Čeprav je apno agresivno in zato manj prijetno za delo kot ilovica pa je oprijem na slamo boljši. Zaradi svoje paro-prepustnosti in predvsem vodo-odbojnosti je apno najpogostejše uporabljeno predvsem na zunanji strani, ki je izpostavljena vremenskim vplivom.

Na strehi so slamnate bale zaščitene z gumo, ki v enem kosu prekriva celotno streho in se zaključuje v drenažnem jašku na pobočju nad hišo. Čez gumo smo razprostrli mokro seno s sosednjega travnika, čezenj pa položili pred izkopom odstranjeno travno rušo.

Notranjost
V ekovas Lammas sem prispel ob koncu oktobra, ko je hiša po enem mesecu gradnje dobila gumijasto pokrivalo. Prijatelj, ki je na pomoč prišel s Hrvaške je bil mnenja, da burja ni primerljiva s kombinacijo vetra in dežja v Walesu. Zato sem si svoje začasno bivališče uredil kar na nekaj slamnatih balah v nedograjeni hiši, ki mi je nudila suho zatočišče.

Hiša bo tudi po dokončanju nudila enostavno a prijetno in predvsem zdravo bivanje. 50 m2 površine v sami hiši je dovolj za štiri člansko družino, skupaj s shrambo in zimskim vrtom pa bodo imeli na voljo več kot 80 m2. Deloma ločena bo samo otroška soba, saj bo tuš najbrž našel svoj prostor v zimskem vrtu, kompostno stranišče pa zunaj. Dobro izoliran dom bo hitro ogrela peč na drva, za boljšo časovno razporeditev toplote pa bo poskrbel notranji masiven zid skozi katerega je speljan dimnik.

Simonovo ljubezen do lesa kaže že način gradnje, saj so vsi spoji lesa izvedeni na star način s peresom in utorom ter utrjeni z lesenimi žeblji. Tudi izdelava pohištva mu bo v veselje in topel dom bo tako dobil še dodaten pridih domačnosti in vračal vloženo energijo.

Umetnost, čas in denar
Simon Dale je po duši umetnik, ki se profesionalno ukvarja tudi s fotografijo in grafičnim oblikovanjem. Njegov občutek za lepoto in podrobnosti se kaže tudi pri njegovih hišah, predvsem pa je preprost človek, ki ima rad preproste rešitve. Prva hobit hiša in tudi druga, ki jo v teh dneh zaključuje, ga zelo lepo odražata.

Ko sem ga vprašal kakšen je proračun za hišo, mi je z nasmehom odvrnil: »3.000 funtov, tako kot pri vseh hišah do sedaj!«. Mislim, da bo to približno držalo; les je dobil v skupnem gozdu ekovasi, pohištvo bo naredil sam, slamnate bale stanejo malo več kot 1€/kos in okna so reciklirana. Zimski vrt je sestavil iz dveh starih rastlinjakov za katera je odštel 300 funtov in porabil teden dni za razstavljanje.

Tako je še največji strošek vodotesna guma na strehi, za katero je odštel dobrih 1000 funtov. Seveda v tem znesku ni upoštevano delo a običajno sta si z denarjem v obratnem sorazmerju; največkrat imamo več enega ali drugega. Predvsem je pomembno, da se zavedamo množice različnih možnosti in zavestno izbiramo način življenja, ki ustreza nam in našim bližnjim.

Kvaliteta bivanja
Kot sem že zapisal, smo si ljudje različni med seboj in tudi naše predstave oziroma želje po udobju so zelo različne. Da ne bodo zgornje številke koga zavedle, naj opozorim tudi na drugo plat medalje. V tej hiši ni načrtovan stroj za pomivanje posode in malo morje drugih pripomočkov, ki polnijo naše kuhinje. Tudi tuš v zimskem vrtu in zunanje kompostno stranišče bi marsikoga odvrnila od navdušenja za takšno življenje. Res je, da bi se vse to dalo lepo umestiti v hišo a v konkretnem primeru gre za kompromis, tako časovno kot finančno in predvsem za življenjsko izbiro ter stil življenja.

Simon z družino je potreboval nov dom, ki mu bo služil leto ali dve, potem pa se bo lotil gradnje večjega doma za dolgoročno bivanje. Vsaj kar se udobja tiče, bo ta bolj podoben našim predstavam  normalnega domovanja pa vendar z obilico zanimivih alternativnih rešitev.

V danih razmerah se je lotil enostavne gradnje, ki pa zaradi naravnih materialov ponuja zdravo kvaliteto bivanja. Hobit hiši je vdahnil posebno energijo, svoje pa smo dodali tudi prostovoljci z najrazličnejših vetrov, izkušenj in življenjskih zgodb. Po eni strani smo mu olajšali delo in predvsem skrajšali čas gradnje, a ušpičili tudi nemalo neumnosti. Vsi pa smo bogatejši za enostavne rešitve, uporabne izkušnje in poznanstva s čudovitimi ljudmi, ki nas združuje naravna gradnja.

Domen Zupan